S tabo Don Bosko pojemo zdaj ...

Dobra stran najhladnejšega maja v 21. stoletju je, da se zdi 15 stopinj prav prijetnih. Kljub temu me to ni odvrnilo od nakupa debele (po mojih standardih zimske) jope. Šoping je bil uspešen, čeprav malo nadležen: predstavljajte si, kako bi središče Ljubljane izgledalo ob sobotah, če ne bi bilo BTCja, Supernove in Mercator centra Šiška, in vedeli boste, zakaj! Dejansko kljub internetni raziskavi nisem odkrila nobenega nakupovalnega centra izven mesta, najbližji je nekje v smeri Kölna.
Danes je bilo celo - sonce! (tudi precej oblakov in veter, ampak to ignorirajmo ...) Kolesarjenje ob Renu je luštno, danes sem naredila okoli 20 km in pri tem dokaj neopazno prestopila deželno mejo. Upam, da bodo slike koga premamile k obisku;)

May the force be with you

Grdo in mrzlo vreme, tako da je izlet prestavljen na nedoločeno prihodnost, ko/če se bo vreme sploh še kdaj popravilo. Ker ekscesivna poraba Magen-Darm-Berühigung-Tee ne deluje, sem se odločila, da mi bo slabo vsaj z razlogom. Tako smo včeraj zvečer šli v Aldi po vse mogoče sladkarije in si po večerji pripravili sladoled s poljubnimi dodatki (rezultat je viden na sliki). Sledila sta dva dela Star warsov, potem sva s Philippom (praktikantom, ki je tu tri dni na teden) omagala, čeprav se je Katarina tako zagrela, da bi bila pripravljena dokončati serijo v enem zamahu.
Danes je praznik, zvečer gremo verjetno pogledat en švedski film (v originalu! z angleškimi podnapisi), prej pa mogoče še v kakšen muzej. Mislim, da se bom ta vikend podala v šoping za hlačami in puloverji, ker vremenska napoved ni nič kaj obetavna in mi zmanjkuje zimskih oblek ...
Na spodnji sliki pa še en del moje sobe, drugi del pride kdaj drugič.

Duschen ist ein Traum

Tokrat brez slike. Če ne pustim fotoaparata doma, je prazna baterija ...
Kakorkoli, teden je bil zaznamovan z občutno ohladitvijo, dežjem, želodčnimi/prebavnimi težavami in nastavkom prehlada. Vseeno ni bilo tako slabo, ker smo dobili nov bojler in konstantno prijetno toplo vodo-juhu! Začel se mi je tečaj italijanščine, včeraj pa sva šli s Katarino v gledališče. Predstava (The last of the red hot lovers) je bila v angleščini in prav prijetna mešanica zabave in melanholije. Danes je bil na sporedu ogled Haus der Geschichte (neke vrste muzej novejše nemške zgodovine), vendar nama je uspelo priti samo do sredine 50-ih let, kar priča o zanimivi temi in postavitvi razstave. Vstop je zastonj, tako da je nadaljevanje planirano za kakšno drugo priložnost. Danes so bile v NRW (Nordrhein-Westfalen) tudi deželne volitve, bojda pomembne tudi na zvezni ravni. Vsekakor upam, da bodo zdaj končno zginili vsi plakati in reklamne stojnice po mestu. Teme predvolilnega boja so sicer precej drugačne kot pri nas: atomska energija/odpadki, šolska reforma in šolnine, Hartz IV (socialna denarna pomoč). O gospodarski krizi se tu praktično nič (več) ne govori.
Sicer pa moram reči, da obožujem tukajšnje drogerije, imaš nekako neprimerno več izbire kot pri nas, prodajajo pa tudi kakšna zdravila, kapljice za nos in seveda bio hrano. Pravzaprav je že težko najti "normalno" hrano, bio trgovine pa so res na vsakem vogalu.
Ta teden bo krajši, v četrtek je namreč dela prost dan (Kristusov vnebohod). Mogoče nam bo uspelo narediti krajši izlet ...

Liebeserklärung

30. aprila zvečer smo na mestnih ulicah opazili sumljivo veliko izključno moških družb, ki so s seboj tovorili (poleg obveznega piva) tudi s pisanimi trakovi ovešena drevesa. Rezultat tega početja je bil viden naslednje jutro, ko se je skoraj vsaka ulica ponašala vsaj z enim takim mini mlajem. Kot so nam povedali, gre za (star?) nemški običaj: na valburgino noč fantiči svojim izvoljenkam postavijo pred njiihovo domovanje s trakovi okrašeno drevo, manjkati pa ne sme niti srček z njenim imenom. Vsekakor predlagam prevzetje praznika na Slovensko;)
Sicer smo bili včeraj v Kölnu na vodstvu po mestu, zvečer pa naj bi šli na še eno tradicionalno prireditev tu v Bonnu (Rhein in Flammen), ko se po Renu pripeljejo ladjice in je v parku velika zabava in ognjemet ob zvokih Beethovna, vendar smo zaradi vremena in spontanega razvoja dogodkov ostali kar v Kölnu in šli pogledat nočno življenje. Mislim, da še nikoli nisem videla toliko dekliščin in fantovščin na kupu kot to soboto.
Dogajata se mi tudi dve zanimivi stvari: ljudje so redno presenečeni, ko jim povem, koliko sem stara (vsi mislijo, da sem veliko mlajša), poleg tega mi jih je že kar nekaj reklo, da zvenim malce avstrijsko-hmmmm ...