Je že junij, vreme pa še vedno za eno figo!
Zadnja dva tedna sta bila prav divja, še posebej oba vikenda. Ker imajo Nemci za binkošti dela prost dan in je ta padel ravno na vikend, sva se s Katarino odpravili v Berlin. Že pot tja je zahvaljujoč zastojem z dvomestnimi številkami trajala 10 ur, tako da sva na cilj prispeli šele okoli 23.30. Soboto sva izrabili za ogled običajnih turističnih znamenitosti, privoščili sva si celo vožnjo z ladjico po reki Spree, ki pelje mimo Bundestaga, Hauptbahnhofa (ki zdaj izgleda precej drugače kot februarja 2006) in Angeline pisarne. V nedeljo pa sva šli pogledat Karneval der Kulturen, ZELO množično prireditev, kjer si lahko privoščiš 5 minut tajske masaže (če si seveda dovolj vztrajen, da prideš na vrsto), ples ob ritmu bobnov, akrobatiko na vrvi in kulinarične posebnosti 4-ih kontinentov. V nedeljo je bila tudi celodnevna ulična povorka, kjer so se predstavljale vse "kulture" in ki se je zaključila z mimovožnjo velikih party-šleparjev, ki jim je sledila množica zabave željnih mladih bolj ali manj posebnih ljudi. Predstavljam si, da je nekako tako izgledala Love parade, preden so jo zaradi ogromnih količin smeti in opustošenja, ki ga je pustila za sabo, prestavili na neko staro letališče v Porurju. Dejansko je tudi tukaj po končani stvari vse skupaj izgledalo kot bojišče/smetišče. Naslednji dan je bila moja želja še ogled razstave Fride Kahlo, vendar me je vse minilo, ko sem zagledala čakalno vrsto pred muzejem, tako da sem si namesto tega privoščila currywurst, kar naj bi bila tipična berlinska specialiteta (vendar je v bistvu samo hrenovka z veliko kečapa, posuta s curryjem), in pa eisschokolade na berlinski "plaži" v neposredni bližini glavne železniške postaje. Pot nazaj proti Bonnu se je začela z nenadno nevihto s točo in rahlo izgubo orientacije ter se nadaljevala z obtičanjem našega avta na bencinski črpalki nekje pred Braunschweigom, vožnjo z avtovleko, prisilnim tečajem salse v mehanični delavnici sredi vasi po imenu Marienthal in končno s prenočevanjem v hotelu. Zjutraj, oziroma bolje rečeno opoldne je bil avto na srečo popravljen, tako da smo se veselo odpravile proti domu, nakar smo seveda spet zašle v stoječo kolono na avtocesti, ki se je vlekla tja nekam do Hannovra (za vse neposvečene priporočam atlas ali google maps). Odločitev za obvoz mimo Braunschweiga se ni izkazala za optimalno rešitev, ker je bil tudi tam prometni kaos popoln, tako da je bila morala vmes že res na psu. Mislim, da se ne bom nikoli več pritoževala nad kakšnim kilometrom kolone, kot to ponavadi počnemo v Sloveniji ... Pot smo potem nadaljevale proti Kasslu in Dortmundu in končno uspele ob 20h zvečer prispeti na Blücherstrasse 14, uf!
