Karel Veliki

McHorse


Aachener Printen (in CHIO-največji konjski dogodek v Evropi-ali celo na svetu?)


Zabavnih skuptur in vodnjakov je na pretek

Aachenska katedrala je posrečena mešanica različnih stilov, relikvij in lestencev

Ker sem v preteklih tednih zanemarjala blog, na tem mestu še nekaj slik iz Aachna, kjer smo prejšnji teden s Katarino in Ronjo obiskale Philippa in njegove prijatelje.
Aachen je najbolj znan kot mesto, kjer se je po prigodah svojih peripatetičnih prednikov, ki so se selili iz mesta v mesto, sklenil ustaliti Karel Veliki. Poleg tega Aachen slovi tudi po Aachener Printen (kar so v bistvu neke vrste medenjaki) in konjskih dirkah. Ima tudi dve tehnični visokošolski ustanovi, kar razmerje med spoloma pomakne močno na stran moškega prebivalstva. Luštno mestece, kjer se ženske res lahko počutijo zaželene!

Berlin št. 2 (tokrat z okolico)

Brandenburška vrata, Fernsehturm in nogomet


Temu se reče public viewing!


Takle je razgled z neposredne bližine nekdanjega krematorija v Ravensbrücku ...


Severovzhodna Nemčija sploh ni slaba ideja za malce drugačne poletne počitnice


Tokrat sem se odrekla nemškim avtocestam in potovala z ICE-jem (približno 600 km v dobrih 4-ih urah in pol - ni slabo), posledično sem tudi dodobra spoznala novo glavno železniško postajo v Berlinu -pravzaprav je nakupovalno središče s tiri v treh nadstropjih, dokaj impresivno ... Ker sem bila s "projektpartnerjem" zmenjena šele zvečer, sem dan izkoristila za ogled razstave Fride Kahlo (za kar mi je zmanjkalo časa prejšnjič). Po dveh urah stanja v vrsti in prerekanju z varnostnikom o primernosti moje torbe mi je vendarle uspelo (skupaj s torbo) priti v razstavni prostor; na mojo srečo se je dvourno čakanje izplačalo.
V petek sem se potem srečala z osebo, ki je pravzaprav odgovorna za moj delovni tabor, in skupaj sva šli pogledat kraj, kjer bomo delali: nekdanje taborišče za prisilne delavce med drugo svetovno vojno v Berlinu, mi naj bi dokumentirali čisto sveže odkrite napise v kleti novo pridobljene barake (te so bile/so uporabljene v nadvse različne namene, recimo kot sedež kegljaškega kluba).Vsekakor zelo zanimiva stvar. Popoldne sem se nato odpravila naprej na seminar v Ravensbrück, ki leži severno od Berlina skoraj na meji med Brandenburgom in Mecklenburgom/Pomorjanskim, in ki se je v zgodovino zapisal kot največje nacistično koncentracijsko (sprva delovno, proti koncu vojne pa tudi uničevalno) taborišče za ženske, čeprav so bili tam tudi moški. V njem je pristalo tudi več kot 700 Slovenk (Slovencev?), med drugim Angela Vode, posvečena jim je ena od celic v nekdanjem zaporu. Bivša bivališča paznic in SS-ovcev so danes preurejena v hostel, v katerem smo tudi mi bivali, je kar zanimiv, malce nelagoden občutek ... Prav tako je kontrast med lepo jezernato pokrajino in grozoto taborišča skorajda neverjeten. V neposredni bližini je jezero in prav luštno mestece Fürstenberg, ki po svoji arhitekturi in vzdušju spominja na Češko ali Poljsko-vzhodna Nemčija se še danes opazno razlikuje od zahodne. Na žalost sem kopalke pustila doma, tako da kljub vročini ni bilo nič s kopanjem v vseprisotnih jezerih, tudi nam časovno ni uspela vožnja s kanuji, so nas pa zato pošteno opikali komarji ...