Brandenburška vrata, Fernsehturm in nogomet
Temu se reče public viewing!
Takle je razgled z neposredne bližine nekdanjega krematorija v Ravensbrücku ...
Severovzhodna Nemčija sploh ni slaba ideja za malce drugačne poletne počitniceTokrat sem se odrekla nemškim avtocestam in potovala z ICE-jem (približno 600 km v dobrih 4-ih urah in pol - ni slabo), posledično sem tudi dodobra spoznala novo glavno železniško postajo v Berlinu -pravzaprav je nakupovalno središče s tiri v treh nadstropjih, dokaj impresivno ... Ker sem bila s "projektpartnerjem" zmenjena šele zvečer, sem dan izkoristila za ogled razstave Fride Kahlo (za kar mi je zmanjkalo časa prejšnjič). Po dveh urah stanja v vrsti in prerekanju z varnostnikom o primernosti moje torbe mi je vendarle uspelo (skupaj s torbo) priti v razstavni prostor; na mojo srečo se je dvourno čakanje izplačalo.
V petek sem se potem srečala z osebo, ki je pravzaprav odgovorna za moj delovni tabor, in skupaj sva šli pogledat kraj, kjer bomo delali: nekdanje taborišče za prisilne delavce med drugo svetovno vojno v Berlinu, mi naj bi dokumentirali čisto sveže odkrite napise v kleti novo pridobljene barake (te so bile/so uporabljene v nadvse različne namene, recimo kot sedež kegljaškega kluba).Vsekakor zelo zanimiva stvar. Popoldne sem se nato odpravila naprej na seminar v Ravensbrück, ki leži severno od Berlina skoraj na meji med Brandenburgom in Mecklenburgom/Pomorjanskim, in ki se je v zgodovino zapisal kot največje nacistično koncentracijsko (sprva delovno, proti koncu vojne pa tudi uničevalno) taborišče za ženske, čeprav so bili tam tudi moški. V njem je pristalo tudi več kot 700 Slovenk (Slovencev?), med drugim Angela Vode, posvečena jim je ena od celic v nekdanjem zaporu. Bivša bivališča paznic in SS-ovcev so danes preurejena v hostel, v katerem smo tudi mi bivali, je kar zanimiv, malce nelagoden občutek ... Prav tako je kontrast med lepo jezernato pokrajino in grozoto taborišča skorajda neverjeten. V neposredni bližini je jezero in prav luštno mestece Fürstenberg, ki po svoji arhitekturi in vzdušju spominja na Češko ali Poljsko-vzhodna Nemčija se še danes opazno razlikuje od zahodne. Na žalost sem kopalke pustila doma, tako da kljub vročini ni bilo nič s kopanjem v vseprisotnih jezerih, tudi nam časovno ni uspela vožnja s kanuji, so nas pa zato pošteno opikali komarji ...
Zanimive reči!!
AntwortenLöschen