Po prvemu popolnoma premočenemu dnevu sva drugi dan le dočakali Amsterdam v soncu (kar sicer ne pomeni, da na isti dan ni tudi deževalo). Ladjica z mini kajuto se je izkazala za presenetljivo prijetno, pretežno špansko obarvano začasno domovanje.
Sledil je premik v idilično obmorsko mestece Enkhuizen in v lušten bed&breakfast z vrtom, v katerem tudi septembra rastejo vrtnice ...
Z ladjico sva se preko Ijselmeera odpeljali v vetrovni Stavoren. Kasneje naju je ujel dež, tako da je Veronika lahko preizkusila v Amsterdamu kupljeno "pelerino" (plastično vrečko s tremi odprtinami za glavo in roke).
Enkhuizen je znan tudi po svojem muzeju na prostem, ki predstavlja zgodovino in tradicijo prebivalcev okoli Zuiderzeeja (danes Ijselmeer).
Po kratkem povratku v Amsterdam in srečanju s Katarino in še več Španci smo se se skupaj odpeljale na sever Nemčije in v Kielu obiskale Ronjo, ki nas je med drugim peljala na poleti zelo zasedeno mestno plažo.
Na izletu v Lübeck smo si med drugim ogledale hišo, v kateri so svoj zaton po Thomasu Mannu doživeli Buddenbrookovi (roman je bil nagrajen z Nobelovo nagrado), na hitro pa smo kupile še nekaj znamenitega marcipana-naš favorit je marcipan s čokoladnim moussom.
Na koncu smo se ustavile še v Hamburgu, kjer ima eden od Starbucksov prav izvirno lokacijo ... Prvi jesenski dan je bil sončen in izjemno topel in je ogromno hamburško pristanišče (menda tretje največje na svetu) prikazal v najlepši luči.
Zdaj sem spet nazaj v Bonnu, Katarina je končala s prostovoljstvom in se je vrnila domov, tako da je stanovanje prazno in tiho. Zunaj je hladno in dežuje, jesen je dokončno pregnala poletje. Ta vikend grem še na SCI-jev Herbstfest, potem pa bo že počasi čas, da se vrnem v Slovenijo ...
ja jaaaaa dej mi pošl sliko s plastično vrečko ;)
AntwortenLöschen