Donnerstag, 27. Januar 2011

Buddenbrooks


Ko je leta 1900 Thomas Mann svoj rokopis o zgodah in nezgodah lübeške trgovske družine Buddenbrook zapakiral, da bi ga poslal svojemu založniku Samuelu Fischerju, se je polil s pečatnim voskom in staknil opeklino, ki ga je na ta dogodek spominjala še dolgo časa. Nekoliko nesrečnemu začetku javnega življenja tega obsežnega romana pa je sledil velik uspeh tako pri občinstvu (ki traja vse do danes) kot pri kritikih (1929 je bil roman nagrajen z Nobelovo nagrado).
V njem spremljamo življenje štirih generacij Buddenbrookovih v teku 19. stoletja. V ozadju družinskih in osebnih uspehov, dram, porok, ločitev, rojstev, praznovanj, ljubezni, prijateljstev, sporov, bolezni, umiranja in smrti je dobro čutiti tudi politične in družbene spremembe tega obdobja, ki nas popelje vse od predmarčne dobe do združenega nemškega cesarstva. Roman je podnaslovljen propad neke družine (Verfall einer Familie), zato je bralec že od vsega začetka pozoren na morebitna znamenja preteče nesreče, čeprav se črni oblaki nad družino bolj očitno začnejo zbirati šele krepko v drugi polovici romana. Nad družino viseča obsodba na propad pa je neizogibna in doseže vrhunec v večstranskem opisu Hannovega muziciranja, ki mu sledi le še podroben opis bolezenskih stanj pri tifusu in razplet. Na koncu se mora, tako kot preostali liki, tudi bralec sprijazniti z usodo ...
Thomas Mann je resnično mojster, ki do potankosti obvlada svojo "obrt". Je tudi odličen odgovor vsem, ki menijo, da nemščina ni poetičen jezik, saj določene pasaže dobesedno jemljejo dih. In le izjemno redki znajo kot on ubesediti tako široko mavrico človeških občutenj - ostali jih morda v kakšnem življenjskem obdobju ali trenutku čutimo, a bi jih komajda lahko opisali z besedami. Recimo tale čudovit opis sedenja na plaži in zrenja v morje:

... dieses mühe- und schmerzlose Schweifen und Sichverlieren der Augen über die grüne und blaue Unendlichkeit hin, von welcher, frei und ohne Hindernis, mit sanftem Sausen ein starker, frisch, wild und herrlich duftender Hauch daherkam, der die Ohren umhüllte und einen angenehmen Schwindel hervorrief, eine gedämpfte Betäubung, in der das Bewußtsein von Zeit und Raum und allem Begrenzten still selig unterging ...

Res lepa bralna izkušnja.

Keine Kommentare:

Kommentar veröffentlichen